Roki za oddajo ponudb v letu 2026: najkrajši roki po postopkih

Preverjeno 10. septembra 2026.

Rok za oddajo ponudbe na javni razpis je čas med pošiljanjem obvestila o naročilu v objavo in rokom za prejem ponudb. Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) določa najkrajše roke za postopke nad evropskimi mejnimi vrednostmi. Pod njimi, zlasti pri naročilu male vrednosti, rok določi naročnik sam, biti pa mora primeren zahtevnosti naročila. Spodnji roki so bili preverjeni v objavljenem besedilu zakona na dan, naveden zgoraj.

Najkrajši roki v letu 2026

Roki se štejejo v koledarskih dneh od datuma, ko je bilo obvestilo poslano v objavo, in ne od datuma objave na Portalu javnih naročil ali na TED.

Za odprti postopek 40. člen ZJN-3 določa: najkrajši rok za prejem ponudb je 35 dni od pošiljanja obvestila v objavo; skrajša se na 15 dni, če je naročnik objavil predhodno informativno obvestilo, ki je vsebovalo vse zahtevane informacije in je bilo poslano v objavo najmanj 35 dni in največ 12 mesecev pred obvestilom o naročilu; v utemeljenem nujnem primeru ne sme biti krajši od 15 dni; naročnik ga lahko skrajša še za pet dni, če je ponudbe mogoče oddati elektronsko.

Za omejeni postopek 41. člen ZJN-3 določa najkrajši rok 30 dni za prejem prijav za sodelovanje in prav tako najkrajši rok 30 dni za prejem ponudb, štet od dneva, ko je bilo izbranim kandidatom poslano povabilo k predložitvi ponudb. Ta drugi rok se skrajša na deset dni ob predhodnem informativnem obvestilu in za pet dni ob elektronski oddaji; v utemeljenem nujnem primeru sta najkrajša roka 15 dni za prijave in deset dni za ponudbe. Enaki roki po 44. členu ZJN-3 veljajo za konkurenčni postopek s pogajanji. Na infrastrukturnem področju je rok za prejem ponudb v omejenem postopku lahko dogovorjen z izbranimi kandidati, brez dogovora pa znaša najmanj deset dni.

Dve pojasnili:

• skrajšanje za pet dni velja pod pogojem, da so ponudbe dejansko lahko oddane z elektronskimi sredstvi. Ker je elektronska oddaja prek sistema e-JN pravilo, je v praksi običajen rok odprtega postopka 30 in ne 35 dni;
• rok druge faze, torej rok za ponudbe po povabilu izbranim kandidatom, je naveden v samem povabilu, ne sme pa biti krajši od zakonskega minimuma iz prejšnjega odstavka. Za naročila pod evropskimi mejnimi vrednostmi teh minimumov ni: naročnik lahko določi krajši rok.

Naročila pod evropskimi pragovi: rok je prost, a primeren

Zakon izrecno dopušča, da naročnik za naročilo, katerega ocenjena vrednost je nižja od evropskih mejnih vrednosti, določi krajši rok za prejem ponudb. Zgornje meje kratkosti zakon ne določa številčno: rok mora biti primeren zahtevnosti naročila in obsegu dokumentacije, ki jo mora ponudnik pripraviti.

To presojo v sporu opravi Državna revizijska komisija. Kratki roki so sprejemljivi pri preprostih nakupih, medtem ko rok, ki je za zahtevno naročilo očitno prekratek ali postavljen v obdobje, ko podjetja ne delajo, lahko pomeni kršitev načela enakopravne obravnave. V praksi so roki naročil male vrednosti dva do štiri tedne, nič pa naročniku ne preprečuje, da gre pri preprostem nakupu niže, in nič ne preprečuje vam, da utemeljeno zaprosite za podaljšanje.

Dve posledici za ponudnika:

• pri naročilih male vrednosti mora biti spremljanje dnevno, ker se postopek lahko zaključi dva tedna po objavi;
• vsaka prijava ali ponudba, prejeta po datumu in uri roka, se izloči, ne glede na postopek in ne glede na to, za koliko minut gre. Odločilen je čas prejema v sistemu e-JN, ne čas vašega pošiljanja.

Učinek popravka na rok

Popravek je sprememba obvestila ali dokumentacije, ki jo naročnik objavi po prvotni objavi. Za sam popravek se objavi obvestilo o dodatnih informacijah ali popravku. Po 74. členu ZJN-3 mora naročnik rok za prejem ponudb podaljšati v dveh položajih.

Podaljšanje ni potrebno, če dodatne informacije niso bile pravočasno zahtevane ali je njihov pomen pri pripravi ponudb zanemarljiv. Pri postopku naročila male vrednosti te obveznosti ni: tretji odstavek 47. člena ZJN-3 naročnika izrecno odvezuje šestdnevnega roka za dodatne informacije in podaljšanja roka za prejem ponudb. Trajanje podaljšanja mora biti sorazmerno pomenu informacij ali sprememb; zakon ga ne določa v dnevih, temveč ga postavi naročnik pod nadzorom Državne revizijske komisije. Popravek, ki spremeni tehnične specifikacije, popis del ali merila za oddajo brez podaljšanja roka, je klasičen razlog za zahtevek za revizijo.

Nasprotno manjši popravek, na primer sprememba naslova, kode CPV ali tipkarske napake, podaljšanja ne zahteva. Ker vas naročnik o popravku ne obvesti, če dokumentacijo prevzamete brez registracije, morate objavo naročila spremljati sami do izteka roka. Novi datum, kadar obstaja, je naveden v popravku.

Kako šteti rok

• Izhodišče je datum, ko je bilo obvestilo poslano v objavo, ne datum objave. Objava lahko sledi z dnevom ali dvema zamika, kar skrajša čas, ki ga imate dejansko na voljo.
• Rok je izražen v koledarskih dneh. Če se izteče v soboto, nedeljo ali na praznik, ga naročnik običajno prestavi na naslednji delovni dan, vendar to ni zakonska obveznost: velja datum in ura, zapisana v navodilih ponudnikom.
• Ura šteje. Naročniki najpogosteje določijo 9., 10. ali 12. uro. Oddaja v sistemu mora biti do te ure končana, ne le začeta.
• Vprašanja postavite zgodaj: pri postopkih nad evropskimi mejnimi vrednostmi mora naročnik dodatne informacije zagotoviti najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb (štiri dni pri skrajšanih rokih iz razloga nujnosti), pri naročilu male vrednosti pa ta rok zanj ne velja. Točen rok za vprašanja je vedno naveden v navodilih ponudnikom.

Povzetek

Ti roki so najkrajši dopustni: naročnik lahko vedno da več časa in pri zahtevnih naročilih to običajno stori. Scoutee pri vsakem obvestilu prikaže rok in opozori na popravke, ki ga spremenijo.

Viri

• Zakon o javnem naročanju (ZJN-3), Uradni list RS
• Portal javnih naročil
• Informacijski sistem e-JN
• Državna revizijska komisija
• Evropska komisija, stran o mejnih vrednostih