Zahtevek za revizijo
Z zahtevkom za revizijo neizbrani ponudnik izpodbija postopek javnega naročila pred sklenitvijo pogodbe. Roki, takse, potek pred naročnikom in pred DKOM.
Posodobljeno 5. september 2026
Zahtevek za revizijo je pravno sredstvo, s katerim podjetje, ki mu je zaradi kršitve naročnika nastala ali bi mu lahko nastala škoda, izpodbija ravnanje v postopku javnega naročanja, še preden je sklenjena pogodba. Postopek ureja Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN); o zahtevku najprej odloča naročnik sam, nato pa Državna revizijska komisija.
Kako deluje
Zahtevek se vloži pri naročniku, ki v predrevizijskem postopku preveri procesne predpostavke in odloči o vsebini. Če zahtevku ne ugodi, spis odstopi Državni revizijski komisiji, ki je samostojen in neodvisen državni organ za nadzor nad zakonitostjo v vseh fazah javnega naročanja in odloči v revizijskem postopku. Njena odločitev je dokončna.
Roki so kratki in prekluzivni. Zoper vsebino objave, povabila k oddaji ponudbe ali razpisne dokumentacije je zahtevek mogoče vložiti v desetih delovnih dneh od objave; zoper odločitev o oddaji naročila pa v osmih delovnih dneh od njenega prejema, pri naročilu male vrednosti v petih delovnih dneh (verified 2026-09-05). Naročnik pogodbe ne sme skleniti, dokler odločitev ne postane pravnomočna, torej dokler ta rok teče in dokler o pravočasno vloženem zahtevku ni odločeno.
Vložitev je plačljiva. Taksa znaša 2.000 evrov, kadar se zahtevek nanaša na dokumentacijo pri naročilu male vrednosti, in 4.000 evrov v drugih postopkih; zoper odločitev o oddaji naročila znaša 2 odstotka ponudbene vrednosti z DDV, najmanj 500 in največ 25.000 evrov; za nekatere druge odločitve, na primer za ustavitev postopka, znaša 1.000 evrov. Ob uspehu se taksa vrne.
Presojajo se le zatrjevane kršitve, ki so vlagatelju povzročile ali bi mu lahko povzročile škodo: nezakonito merilo, neupravičeno priznana dopustnost ponudbe, nepreverjena neobičajno nizka ponudba, pomanjkljiva obrazložitev odločitve, prekratek rok. Presoja ne nadomesti novega ocenjevanja ponudb. Po sklenitvi pogodbe zahtevek ni več mogoč; takrat ostanejo drugi zahtevki, med njimi odškodninski.
Kaj to pomeni za podjetje
Pravno varstvo je hitro in učinkovito, zahteva pa takojšen odziv. Takoj po prejemu odločitve o oddaji naročila skrbno preberite obrazložitev in po potrebi pisno zahtevajte vpogled v ponudbo izbranega ponudnika ter dodatno obrazložitev. Če se pokaže kršitev, se posvetujte s pravnikom še isti teden: rok teče v delovnih dneh in hitro poteče.
Pretehtajte tudi poslovni vidik in stroške. Taksa ni majhna, izpodbijanje naročnika, s katerim želite dolgoročno sodelovati, pa ni brez posledic. Utemeljen in odmerjen zahtevek je vseeno pravica in naročnika opomni na njegove obveznosti.
Ves čas postopka dokumentirajte: postavljena vprašanja, prejete odgovore, popravke in potrdila o oddaji.
Primer
Podjetje za organizirano prehrano, uvrščeno na drugo mesto pri naročilu šolske prehrane v vrednosti 700.000 evrov brez DDV za tri leta, iz odločitve o oddaji razbere, da je pri tehnični oceni vplivalo podmerilo o oddaljenosti sedeža, ki v navodilih ponudnikom ni bilo objavljeno. V osmih delovnih dneh vloži zahtevek za revizijo. Ker naročnik zahtevku ne ugodi, o njem odloči Državna revizijska komisija, razveljavi odločitev o oddaji in naročniku naloži ponovno ocenjevanje po objavljenih merilih.
Pogosta vprašanja
Ali potrebujem odvetnika?
Zakon ga ne zahteva, vendar sta zaradi kratkih rokov in zahtevnosti gradiva pravna pomoč in izkušen pisec zahtevka v praksi skoraj nujna.
Do kdaj lahko ukrepam?
Do sklenitve pogodbe, v okviru zakonskih rokov: deset delovnih dni zoper dokumentacijo in objavo, osem oziroma pet delovnih dni zoper odločitev o oddaji naročila.
Ali z zahtevkom dobim naročilo?
Ne. Doseže se razveljavitev spornega ravnanja ali celotnega postopka. Če naročnik postopek ponovi, morate znova oddati ponudbo.