Konkurenčni dialog
Konkurenčni dialog naročniku omogoči, da rešitev oblikuje skupaj s kandidati, preden prejme ponudbe. Pogoji, faze postopka in nasveti za manjše podjetje.
Posodobljeno 5. september 2026
Konkurenčni dialog je postopek javnega naročanja, v katerem naročnik, ki sam ne zna opredeliti tehnične rešitve ali pravne in finančne zasnove svojega projekta, o možnih rešitvah razpravlja z izbranimi kandidati in jih šele nato povabi k oddaji ponudbe. To je postopek za zahtevne projekte, kjer je potreba znana, način njene izpolnitve pa ne.
Kako to deluje
Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) dovoljuje konkurenčni dialog v enakih primerih kot konkurenčni postopek s pogajanji: potrebe ni mogoče zadovoljiti z rešitvami, ki so že na trgu, naročilo vključuje projektiranje ali inovativne rešitve, predmet je zaradi okoliščin ali tveganj posebej zahteven ali tehničnih specifikacij ni mogoče dovolj natančno določiti. Naročniki na infrastrukturnem področju ga lahko uporabijo prosto. Postopek se največkrat izvede nad evropskimi pragovi, torej pri 140.000 ali 216.000 evrih brez DDV za blago in storitve glede na vrsto naročnika in pri 5.404.000 evrih za gradnje, mogoč pa je tudi pri nižjih vrednostih.
Poteka v treh korakih. Naročnik objavi obvestilo o javnem naročilu z opisom potreb in ciljev, nato med prijavami za sodelovanje izbere kandidate; če njihovo število omeji, jih mora povabiti dovolj, da je konkurenca zagotovljena, praviloma vsaj tri. Sledi dialog: ločeni in zaupni pogovori z vsakim kandidatom, ki lahko potekajo v več zaporednih fazah in postopno zožijo nabor rešitev. Ko naročnik oceni, da je našel ustrezno rešitev, dialog zaključi in preostale kandidate povabi k oddaji končne ponudbe na tej podlagi. Naročilo odda po vnaprej objavljenih merilih, brez novih vsebinskih pogajanj.
Zakon dopušča, da naročnik udeležencem dialoga izplača nagrade ali povrne stroške, kar je glede na obseg dela smiselno in v praksi ni redko.
Kaj to pomeni za podjetje
Konkurenčni dialog zahteva veliko vložka: več mesecev usklajevanja, študije, sestanki, zasedena ekipa. Uporablja se predvsem pri velikih infrastrukturnih, informacijskih in gradbenih projektih, kjer manjša podjetja največkrat nastopijo v skupni ponudbi ali kot podizvajalci vodilnega partnerja.
Za specializirano podjetje je sodelovanje v skupini priložnost, da v rešitev vgradi svoj del in vpliva na zasnovo. Pred vstopom preverite, ali dokumentacija predvideva nagrado za sodelovanje, in poskrbite za zaupnost: naročnik vaše rešitve brez soglasja ne sme razkriti drugim kandidatom.
Primer
Mestna občina Zelena Loka želi posodobiti sistem vozovnic v mestnem prometu, ocenjena vrednost je 9.000.000 EUR brez DDV, ne ve pa, ali naj se odloči za brezstično kartico, plačilo z bančno kartico ali mobilno aplikacijo. Izvede konkurenčni dialog, izbere tri skupine ponudnikov in z njimi pol leta usklajuje rešitve. Manjše podjetje, specializirano za vgrajene terminale, je član izbrane skupine in dobi pomemben del posla.
Pogosta vprašanja
Ali sme naročnik mojo rešitev pokazati drugim kandidatom?
Ne, razen z vašim soglasjem. Zaupnost rešitev in podatkov, izmenjanih med dialogom, je zakonsko varovana.
Ali so udeleženci za sodelovanje plačani?
Zakon dopušča nagrade in povračilo stroškov. Ali so predvidene in koliko znašajo, mora biti navedeno v obvestilu ali dokumentaciji.
Kakšna je razlika glede na konkurenčni postopek s pogajanji?
Dialog teče o tem, kakšna naj rešitev sploh bo, torej pred oddajo ponudb. Pri postopku s pogajanji se naročnik pogaja o že oddanih ponudbah.