Javno-zasebno partnerstvo (JZP)
Javno-zasebno partnerstvo zasebnemu partnerju zaupa gradnjo, financiranje in vzdrževanje javnega objekta. Oblike po ZJZP, postopek in mesto manjših podjetij.
Glavni trg: Slovenija
Posodobljeno 5. september 2026
Javno-zasebno partnerstvo je razmerje, v katerem javni partner zasebnemu zaupa celovito nalogo: gradnjo ali prenovo objekta, njegovo financiranje ter pogosto tudi projektiranje, vzdrževanje in upravljanje. Ureja ga Zakon o javno-zasebnem partnerstvu (ZJZP). Francoskega partnerskega naročila kot posebne vrste javnega naročila slovensko pravo ne pozna; njegovo mesto zavzema javnonaročniško partnerstvo po ZJZP.
Kako to deluje
ZJZP loči statusno partnerstvo, pri katerem partnerja skupaj ustanovita gospodarsko družbo, in pogodbeno partnerstvo. To se deli naprej na koncesijsko partnerstvo, kjer zasebni partner prevzame poslovno tveganje in se poplača iz uporabe, in na javnonaročniško partnerstvo, kjer prevladuje plačilo javnega partnerja. Prav slednje ustreza zamisli, da javni naročnik zgrajeni objekt plačuje z obroki skozi vrsto let.
Postopek je bolj zapleten kot pri navadnem naročilu. Javni partner mora najprej izvesti predhodni postopek in oceniti, ali je izvedba v obliki partnerstva sploh upravičena in ali jo javne finance zmorejo, nato pa sprejeti akt o javno-zasebnem partnerstvu, ki razmerje opredeli. ZJZP pozna tudi vlogo promotorja, torej pobudo zasebnika, ki javnemu partnerju predlaga projekt. Če prevladujejo elementi javnega naročila, se partner izbere po pravilih Zakona o javnem naročanju (ZJN-3), pri zahtevnih projektih največkrat s konkurenčnim dialogom.
Za razliko od koncesije zasebni partner pri javnonaročniškem partnerstvu ne nosi tveganja povpraševanja: plačuje ga javni partner, praviloma od predaje objekta v uporabo naprej, z odbitki, če dogovorjena raven storitve ni dosežena.
Kaj to pomeni za podjetje
Partnerstva se sklepajo za velike objekte: športne dvorane, domovi za starejše, šole, energetske prenove stavb, javna razsvetljava, širokopasovna omrežja. Manjša podjetja praktično nikoli niso zasebni partner, saj je treba zagotoviti dolgoročno financiranje in kapital.
Zakon v Sloveniji ne predpisuje najmanjšega deleža, ki bi ga moral partner oddati manjšim podjetjem, kot to velja v Franciji. Pot do posla vodi prek podizvajanja pri izbranem partnerju ali prek sodelovanja v skupni ponudbi. Objave o javno-zasebnih partnerstvih in pozive promotorjem spremljajte na Portalu javnih naročil in na spletnih straneh občin ter se s kandidati pogovorite zgodaj, saj se razdelitev del dogovarja pred oddajo ponudbe.
Primer
Občina Zelena Loka z javno-zasebnim partnerstvom obnovi in dvajset let vzdržuje javno razsvetljavo v svojih naseljih, ocenjena vrednost naložbe je 6.000.000 EUR brez DDV. Partnerja izbere po konkurenčnem dialogu, plačuje pa ga z letnimi obroki iz prihranka pri elektriki. Izbrani partner del prenove in celotno redno vzdrževanje odda lokalnemu elektroinštalaterskemu podjetju s petnajstimi zaposlenimi za vso dobo pogodbe.
Pogosta vprašanja
Kakšna je razlika glede na koncesijo?
Pri javnonaročniškem partnerstvu plačuje javni partner in zasebnik ne nosi tveganja povpraševanja. Pri koncesiji se zasebnik poplača iz izvajanja dejavnosti in nosi poslovno tveganje.
Zakaj se naročniki odločajo za partnerstvo?
Da naložbo razporedijo skozi leta, prenesejo del tveganja gradnje in vzdrževanja ter imajo za celotno obdobje enega sogovornika.
Ali je lahko manjše podjetje zasebni partner?
Teoretično da, v praksi skoraj nikoli, zaradi velikosti naložbe in zahtevanega financiranja. Mesto manjših podjetij je v podizvajanju in skupnih ponudbah.