Javno naročilo
Javno naročilo je odplačna pogodba med naročnikom in podjetjem za gradnje, blago ali storitve. Opredelitev, pravila in mejne vrednosti v Sloveniji za leto 2026.
Posodobljeno 5. september 2026
Javno naročilo je odplačna pogodba, ki jo naročnik iz javnega sektorja, država, občina, bolnišnica, javni zavod ali podjetje pod javnim nadzorom, sklene z enim ali več gospodarskimi subjekti za izvedbo gradenj, dobavo blaga ali izvajanje storitev. To je najpogostejša pogodba javnega naročanja in glavna pot, po kateri podjetja prodajajo javnemu sektorju.
Kako to deluje
Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) opredeljuje javno naročilo in ureja njegovo oddajo. Ne glede na vrednost veljajo temeljna načela: gospodarnost, učinkovitost in uspešnost, zagotavljanje konkurence, transparentnost, enakopravna obravnava ponudnikov in sorazmernost. Naročnik torej dobavitelja ne izbere prosto: potrebo mora opredeliti, jo v večini primerov objaviti in ponudbe primerjati po vnaprej objavljenih merilih.
Postopek se izbere po ocenjeni vrednosti celotne potrebe brez DDV, vključno z opcijami in podaljšanji. Pod mejnima vrednostma 20.000 evrov za blago in storitve ter 40.000 evrov za gradnje na splošnem področju, oziroma 50.000 in 100.000 evrov na infrastrukturnem področju (verified 2026-09-05), se zakon ne uporablja in naročnik izvede evidenčno naročilo po svojih pravilih. Nad tem in do evropskih pragov gre za naročilo male vrednosti. Od 140.000 EUR za blago in storitve državnih organov, 216.000 EUR za blago in storitve drugih javnih naročnikov ter 5.404.000 EUR za gradnje naprej je treba izvesti enega od postopkov nad evropskimi pragovi z objavo v Uradnem listu EU. Podrobnosti so na strani o mejnih vrednostih in pragovih.
Javno naročilo se razlikuje od koncesije, pri kateri se izvajalec poplača iz izvajanja dejavnosti in nosi poslovno tveganje, in od subvencije, ki ni plačilo za opravljeno storitev.
Kaj to pomeni za podjetje
Javni sektor je plačilno sposoben naročnik z zakonsko določenimi plačilnimi roki, ki kupuje praktično vse: čiščenje, programsko opremo, gradnje, izobraževanje, svetovanje. Manjše podjetje za sodelovanje ne potrebuje posebnega dovoljenja, mora pa imeti poravnane davke in prispevke ter ne sme imeti razlogov za izključitev.
V praksi začnite pri naročilih blizu svojih znanj in svojega območja, pogosto pri naročilih male vrednosti ali pri posameznih sklopih večjega naročila. Enkrat pripravite ponovno uporabno mapo dokumentov, torej izpis iz registra, dokazila o nekaznovanosti, potrdila o plačanih dajatvah, zavarovanja in reference, in si nastavite spremljanje objav.
Primer
Občina Zelena Loka potrebuje izvajalca za vzdrževanje zelenih površin ob svojih šolah, ocenjena vrednost je 150.000 EUR brez DDV za tri leta. Znesek je nad mejno vrednostjo 20.000 evrov in pod evropskim pragom 216.000 EUR, zato občina izvede postopek naročila male vrednosti, obvestilo objavi na Portalu javnih naročil in izbere lokalno vrtnarsko podjetje z osmimi zaposlenimi.
Pogosta vprašanja
Ali lahko javno naročilo dobi samostojni podjetnik?
Da. Prijavi se lahko vsaka fizična ali pravna oseba, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na pravno obliko.
Kdo so javni naročniki?
Naročniki na splošnem in na infrastrukturnem področju: država, občine, javni zavodi in skladi, nekatere osebe zasebnega prava pod javnim nadzorom ter izvajalci na področju vode, energije, prometa in poštnih storitev.
Ali je vsako javno naročilo objavljeno?
Ne. Evidenčna naročila pod mejnima vrednostma se ne objavljajo, naročnik pa mora tudi pri njih ravnati gospodarno in enakopravno.