Naročnik na splošnem in infrastrukturnem področju
ZJN-3 loči naročnike na splošnem in na infrastrukturnem področju. Kdo sodi v vsako skupino, katera pravila in katere mejne vrednosti veljajo zanje.
Posodobljeno 5. september 2026
Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) loči dve skupini naročnikov. Na splošnem področju so to organi države in samoupravnih lokalnih skupnosti ter osebe javnega prava, ki nakupujejo za zadovoljevanje potreb v splošnem interesu. Na infrastrukturnem področju so naročniki tisti, ki opravljajo dejavnost mrežnega operaterja: vodo, energijo, promet ali poštne storitve.
Kako deluje
Med naročnike na splošnem področju sodijo ministrstva in drugi državni organi, občine, javni zavodi, bolnišnice, šole in univerze, javne agencije in skladi, pa tudi osebe zasebnega prava, ki so bile ustanovljene za zadovoljevanje potreb v splošnem interesu in jih javni sektor pretežno financira ali nadzoruje, denimo nekatera javna podjetja, stanovanjski skladi in društva.
Na infrastrukturnem področju so naročniki organi in osebe javnega prava, javna podjetja in podjetja s posebnimi ali izključnimi pravicami, kadar opravljajo eno od dejavnosti iz zakona: proizvodnjo ali distribucijo vode, električne energije, plina in toplote, mestni in železniški promet, pristanišča, letališča ali poštne storitve. Ista oseba, na primer občinsko komunalno podjetje, je lahko naročnik na splošnem področju za splošne nabave in naročnik na infrastrukturnem področju za nakupe, vezane na oskrbo z vodo.
Razlikovanje šteje, ker se pravila razlikujejo. Na infrastrukturnem področju začne zakon veljati šele pri 50.000 evrih brez DDV za blago in storitve ter pri 100.000 evrih za gradnje, medtem ko sta mejni vrednosti na splošnem področju 20.000 in 40.000 evrov (verified 2026-09-05). Višje so tudi evropske mejne vrednosti: 432.000 evrov brez DDV za blago in storitve namesto 140.000 ali 216.000 evrov. Naročniki na infrastrukturnem področju imajo tudi prostejšo izbiro postopka in lažji dostop do pogajanj.
Kaj to pomeni za podjetje
Če veste, kakšne vrste naročnik objavlja razpis, laže predvidite postopek in raven formalnosti. Naročilo storitev za 300.000 evrov brez DDV pri občini pomeni postopek nad evropskim pragom z objavo v Uradnem listu EU; enako naročilo pri prevoznem podjetju na infrastrukturnem področju ostane pod pragom 432.000 evrov in je lahko oddano po prožnejšem postopku, tudi s pogajanji.
Iskanja zato ne omejujte na občine in ministrstva. Javna podjetja, komunale, energetska in prevozna podjetja, stanovanjski skladi in javni zavodi so pomembni kupci, ki jih manjša podjetja pogosto spregledajo. Njihova obvestila so objavljena na istih mestih, na portalu javnih naročil in v Uradnem listu EU.
Upoštevajte tudi, da so lahko naročniki nekatere osebe zasebnega prava, na primer pretežno javno financirani zavodi ali koncesionarji, česar iz imena ni videti.
Primer
Javno podjetje za mestni potniški promet, ki je za svojo mrežo naročnik na infrastrukturnem področju, objavi naročilo čiščenja vozil z ocenjeno vrednostjo 400.000 evrov brez DDV za štiri leta. Znesek ostane pod pragom 432.000 evrov, ki velja za to področje, zato naročnik izvede postopek brez objave v Uradnem listu EU in se s ponudniki pogaja. Enako storitev bi občina kot naročnik na splošnem področju morala oddati v postopku nad pragom 216.000 evrov.
Pogosta vprašanja
Ali je lahko zasebno podjetje naročnik?
Da, če je bilo ustanovljeno za zadovoljevanje potreb v splošnem interesu in ga javni sektor pretežno financira ali nadzoruje, ali če ima posebne oziroma izključne pravice na infrastrukturnem področju.
Kakšna je praktična razlika za ponudnika?
Naročniki na infrastrukturnem področju imajo višje mejne vrednosti in prožnejše postopke. Pravila glede dokazil, oddaje ponudbe in pravnega varstva ostajajo podobna.
Ali je lahko ista oseba naročnik na obeh področjih?
Da, odvisno od dejavnosti, na katero se nakup nanaša. To velja za številna javna in komunalna podjetja.