Javno naročanje
Javno naročanje zajema javna naročila in koncesije, ki jih sklepajo naročniki. Načela, zakonodaja, mejne vrednosti 2026 in kaj to pomeni za manjše podjetje.
Posodobljeno 5. september 2026
Javno naročanje je skupno ime za pogodbe, s katerimi si naročniki in nekatere osebe zasebnega prava zagotovijo gradnje, blago in storitve ali izvajanje javne službe zaupajo drugemu. Zajema dve veliki družini pogodb: javna naročila in koncesije.
Kako poteka
Osrednji predpis je Zakon o javnem naročanju (ZJN-3), ki v slovenski pravni red prenaša evropski direktivi o javnem naročanju na splošnem in infrastrukturnem področju. Koncesije ureja Zakon o nekaterih koncesijskih pogodbah, javno-zasebna partnerstva pa poseben zakon. Pravno varstvo ponudnikov ureja zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja, o zahtevkih za revizijo pa odloča Državna revizijska komisija.
Zakon temelji na načelih, ki veljajo skozi celoten postopek: gospodarnost, učinkovitost in uspešnost porabe javnih sredstev, zagotavljanje konkurence, transparentnost, enakopravna obravnava ponudnikov in sorazmernost. Iz njih izhaja obveznost naročnika, da potrebo natančno opredeli, jo javno objavi in izbiro utemelji na vnaprej objavljenih merilih.
Naročniki so organi in osebe javnega prava, torej država, občine, javni zavodi, javni skladi in agencije, na infrastrukturnem področju pa tudi izvajalci dejavnosti oskrbe z vodo, energijo, prometa in poštnih storitev. Na drugi strani so podjetja, ki jih zakon imenuje gospodarski subjekti.
Stopnja formalnosti je odvisna od vrednosti. Mejne vrednosti za uporabo zakona so 20.000 EUR brez DDV za blago in storitve ter 40.000 EUR za gradnje na splošnem področju in 50.000 oziroma 100.000 EUR na infrastrukturnem področju (verified 2026-09-05). Pod temi zneski gre za evidenčna naročila zunaj zakona. Evropske mejne vrednosti, od katerih je obvezna objava v Uradnem listu EU, so v letih 2026 in 2027 140.000, 216.000 in 5.404.000 EUR brez DDV, odvisno od naročnika in predmeta.
Kaj to pomeni za podjetje
Javno naročanje je obsežen trg, razpršen med na stotine naročnikov, od majhnih občin do ministrstev in bolnišnic. Njegova pravila podjetja ščitijo prav toliko, kolikor jih omejujejo: naročnik ponudbe ne sme izločiti brez razloga, ne sme dajati prednosti ustaljenemu dobavitelju in med postopkom ne sme spreminjati pravil.
Za manjše podjetje je ključno prepoznati naročnike in vrste pogodb, ki ustrezajo njegovi velikosti: naročila, razdeljena na sklope, naročila male vrednosti in lokalna naročila. Zakon naročnike spodbuja k razdelitvi na sklope in zahteva elektronsko poslovanje, kar dostop malih in srednjih podjetij olajša.
Primer
Medobčinsko komunalno podjetje v letu 2026 obnavlja svoje pogodbe. Za dobavo zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov izvede javno naročilo v vrednosti 180.000 EUR brez DDV po postopku naročila male vrednosti. Ločeno podeli koncesijo za upravljanje zbirnega centra, pri kateri se izvajalec plača iz prihodkov od prodaje surovin. Obe pogodbi spadata v javno naročanje, a se oddajata po različnih pravilih.
Pogosta vprašanja
Je javno naročanje isto kot javno naročilo?
Ne. Javno naročilo je ena od vrst pogodb, ki jih zajema javno naročanje; poleg njih so tu še koncesije in javno-zasebna partnerstva.
Ali mora društvo ali zavod uporabljati zakon o javnem naročanju?
Le če izpolnjuje merila za osebo javnega prava, torej če je ustanovljeno za splošno koristen namen in ga javni sektor pretežno financira, nadzoruje ali imenuje njegovo vodstvo.
Ali se lahko prijavi tuje podjetje?
Da. Podjetja iz Evropske unije imajo enak dostop, podjetja iz tretjih držav pa v skladu z veljavnimi mednarodnimi sporazumi.