Skupno javno naročanje in centralni organi

Centralni organ za javno naročanje je naročnik, ki oddaja naročila ali sklepa okvirne sporazume za druge naročnike, ali pa blago in storitve kupuje zato, da jih tem naročnikom preproda. Slovenija nima ene same velike državne nakupovalne agencije, kot jo poznajo nekatere države; njeno vlogo opravljajo skupna javna naročila, ki jih vodi ministrstvo, pristojno za javno upravo, in centralno naročanje po posameznih področjih.

Kako deluje

Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) centralnemu organu priznava dve dejavnosti: nakup in nadaljnjo prodajo ter posredniško vlogo, pri kateri sklene okvirni sporazum ali dinamični nabavni sistem, sodelujoči naročniki pa iz njega neposredno naročajo. V obeh primerih velja, da je naročnik, ki uporabi centralni organ, izpolnil svoje obveznosti glede objave in izbire ponudnika, zato svojega postopka ne izvede.

V praksi Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo prek Direktorata za javno naročanje izvaja skupna javna naročila za državne organe in druge naročnike, ki se jim pridružijo: računalniška oprema in storitve, pisarniški material, vozila, energenti, čistilne in varovalne storitve. Na področju zdravstva se naročniki povezujejo v skupna naročila zdravil, medicinskih pripomočkov in opreme, na lokalni ravni pa se občine pogosto povežejo v skupno naročilo za elektriko, gorivo ali zimsko službo.

Poleg centralnega naročanja obstaja tudi skupno naročanje, pri katerem več naročnikov izpelje en sam postopek in ostanejo običajni naročniki. Rezultat je za ponudnika podoben: ena ponudba, več kupcev.

Kaj to pomeni za podjetje

Skupna naročila so za dobavitelja dvorezna. Po eni strani zajamejo velik del rednih nabav: kdor v takem naročilu ne uspe, izgubi dostop do naročnikov, ki nato več let kupujejo samo prek sklenjenega sporazuma. Po drugi strani uspeh v enem samem postopku odpre velik obseg poslovanja.

Ta naročila so zahtevna: velike količine, logistika, odzivni časi, finančna sposobnost in stroge ravni storitve. Manjše podjetje do njih pride prek regijskih ali specializiranih sklopov, v skupni ponudbi z drugimi ali kot podizvajalec oziroma distributer izbranega ponudnika. Objave spremljajte vnaprej: veliki sporazumi se obnavljajo v znanih ciklih, obvestilo pa je pogosto objavljeno več mesecev pred iztekom obstoječega.

Zavedajte se tudi, da naročnik, ki kupuje prek centralnega organa, svojega obvestila ne objavi. Pri takih kupcih šteje poznavanje veljavnih sporazumov bolj kot spremljanje objav.

Primer

Regijski proizvajalec šolskega pohištva opazi, da več šol v njegovi okolici naroča prek skupnega javnega naročila. Na portalu javnih naročil in v Uradnem listu EU najde obvestilo o obnovitvi tega naročila, razdeljenega na sklope po skupinah izdelkov. Skupaj s proizvajalcem iz sosednje regije odda skupno ponudbo za sklop miz in stolov, ga pridobi in postane dobavitelj za vse naročnike, ki so pristopili k sporazumu.

Pogosta vprašanja

Ali mora naročnik uporabiti skupno naročilo?

Praviloma ne, gre za možnost. Vlada pa lahko za državne organe določi, da se posamezne skupine nabav izvajajo skupno.

Kako postanem dobavitelj v skupnem naročilu?

Tako, da se prijavite na objavljeni postopek. Zunaj postopkov javnega naročanja seznama dobaviteljev ni; vsakih nekaj let se sporazumi obnovijo z novim postopkom.

Ali se cene iz sporazuma lahko doseže s pogajanji pri končnem naročniku?

Ne. Naročnik kupuje po pogojih sklenjenega sporazuma. Pogajanja so mogoča le, če jih ta predvideva ob odpiranju konkurence med strankami.

Povezani pojmi

• Naročnik na splošnem in infrastrukturnem področju
• Okvirni sporazum
• Naročanje na podlagi okvirnega sporazuma
• Uradni list EU in TED
• Javno naročanje

Scoutee spremlja tudi objave skupnih javnih naročil in centralnih organov.