Umetna inteligenca in javni razpisi 2026: kaj zmore in kje odpove

Preverjeno 10. septembra 2026.

Leta 2026 vprašanje ni več, ali pri pripravi ponudb na javne razpise uporabiti jezikovni model, ampak kje prinese resničen prihranek in kje stane točke ali celo naročilo. Ločnica je jasna: umetna inteligenca odlično bere, povzema in preoblikuje dokumente, ki jih dobi, in je zelo slaba pri tem, da bi sama poiskala obvestila, objavljena ta teden.

Kaj podjetja z njo dejansko počnejo

Pet uporab se ponavlja pri vseh, ki delajo s ponudbami.

Analiza dokumentacije. Dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila pogosto obsega več sto strani v petih ali šestih datotekah. Model, ki zna brati dolge dokumente PDF, iz nje v nekaj minutah potegne točen predmet, razdelitev na sklope, trajanje, pogodbene kazni, seznam zahtevanih dokumentov in kritične točke vzorca pogodbe.

Povzetek in odločitev za ali proti sodelovanju. Povzetek obvestila o naročilu v stalni obliki (naročnik, predmet, rok, ocenjena vrednost, pogoji za sodelovanje) omogoča bistveno hitrejše razvrščanje kupa obvestil.

Izluščenje meril za oddajo. Navodila ponudnikom opišejo ponderje in podmerila, včasih v preglednici, včasih v odstavku na dvanajsti strani. Strukturirano izluščenje meril s ponderji nato služi kot načrt tehničnega dela ponudbe.

Pisanje tehničnega dela ponudbe. Najbolj razširjena in najbolj tvegana uporaba. Model je koristen za ogrodje, izpeljano iz meril, za preoblikovanje odstavkov iz prejšnjih ponudb in za preverjanje, da nobena zahteva iz tehničnih specifikacij ni ostala brez odgovora. Slab je pri iznajdbi dodane vrednosti, ki lahko pride le iz podjetja.

Spremljanje in razvrščanje. Ko so obvestila enkrat zbrana iz svežega vira, jih model zelo dobro razvrsti po ustreznosti, jim pripiše kode CPV in zazna podvojitve. Ključna beseda je "ko so enkrat zbrana".

Kaj dela dobro in kaj slabo

Slepa pega: iskanje svežih obvestil

To je najslabše razumljena omejitev. Splošni pomočniki, med njimi ChatGPT in Perplexity, do objav nimajo urejenega dostopa. Na vprašanje "poišči odprte javne razpise za vzdrževanje informacijskih sistemov v Podravju" postrežejo predvsem s starimi postopki, pogosto že zaključenimi.

Trije tehnični razlogi. Rezultati iskanja na Portalu javnih naročil nastanejo za obrazcem in jih iskalniki ne indeksirajo enako kot navadne strani, priloge dokumentacije pa pogosto sploh ne. Okno javnega razpisa je kratko, pogosto tri do pet tednov, medtem ko se indeks osvežuje počasneje. In zanesljivi viri so strukturirani: portal objavlja podatke tudi v odprti obliki, TED ponuja iskalni vmesnik, splošni pomočnik pa ne uporablja ne enega ne drugega.

Od tod pravilo: jezikovni model nastopi po odkritju, nikoli namesto njega.

Tri konkretna tveganja

Izmišljene navedbe

Model ustvarja verjetno besedilo, ne preverjenega. V tehničnem delu ponudbe to pomeni številke standardov, ki ne obstajajo, certifikate, pripisane podjetju, ki jih nima, izmišljene reference in člene zakona z napačno številko. Napačna navedba ni le oblikovna napaka: lahko se bere kot neresnična izjava, ta pa vodi v izključitev ponudnika. Vsak dejstven podatek, ki ga proizvede model, mora preveriti oseba, ki ga pozna.

Splošen odgovor

Besedilo, ustvarjeno brez gradiva iz podjetja, se prepozna po vsesplošnih formulacijah in odsotnosti operativnih podrobnosti. Merila kakovosti pa nagrajujejo natanko nasprotno: poimensko navedene kadre, ovrednoten terminski načrt, metodologijo, uporabljeno na konkretni lokaciji, ukrepe, prilagojene potrebi iz tehničnih specifikacij. Tekoč, a zamenljiv odgovor izgubi točke prav tam, kjer se odloča razlika.

Zaupnost dokumentacije

Dokumentacija včasih vsebuje načrte, obratovalne podatke ali naslove občutljivih objektov, ponudba v pripravi pa vašo poslovno strategijo in cene. Trije najmanjši previdnostni ukrepi: preverite, da ponudnik storitve poslanih podatkov ne uporablja za učenje modelov, izberite poslovno različico s pogodbeno zavezo o tem in iz dokumentov odstranite, kar tam ni potrebno. Nekatera dokumentacija vsebuje določila o zaupnosti, ki prepovedujejo posredovanje tretjim osebam, kar vključuje spletno storitev.

Pozivi, ki delujejo

Te tri formulacije ciljajo naloge, pri katerih je model dober: podatek mu je dan ali pa je stabilen.

Povzetek obvestila. Prilepite besedilo obvestila in predpišite obliko.

To je obvestilo o javnem naročilu. Vrni izključno v obliki seznama:
naročnik, predmet v enem stavku, vrsta (gradnje / blago / storitve),
postopek, sklopi, rok za prejem ponudb, trajanje naročila,
merila za oddajo s ponderji, zahtevani dokumenti.
Če podatka v obvestilu ni, napiši "ni navedeno".
Ne dodajaj ničesar, česar v besedilu ni.

Zadnje navodilo je najpomembnejše: zmanjša zapolnjevanje vrzeli z izmišljijo.

Pripis kod CPV. Uporabno pri gradnji profila za spremljanje.

Za dejavnost "{dejavnost}" navedi ustrezne kode CPV, od najširše
do najnatančnejše, za vsako uradni naziv in oceno od 1 do 5,
kako verjetno jo bo naročnik uporabil za to potrebo.
Dodaj sosednje kode, ki jih je bolje izključiti. Odgovori v JSON.

Kode nato preverite v uradnem brskalniku CPV: model zlahka sestavi kodo v pravilni obliki, ki pa ne obstaja.

Širjenje sopomenk. Iskanje na portalu je dobesedno, iskanje "storitev informacijske tehnologije" ne najde obvestila z naslovom "vzdrževanje informacijskega sistema". Ustvarjanje različic naročnikovega besednjaka je tisto, kar model dela najbolje. V Sloveniji je to še pomembneje, ker nacionalnega seznama panožnih deskriptorjev ni in je poleg CPV na voljo le prosto besedilo.

Si slovenski javni naročnik. Za dejavnost "{dejavnost}" naštej
15 do 20 formulacij, ki bi jih uporabil v nazivu obvestila o naročilu,
z upravnim izrazoslovjem vred, nato sorodne izraze, ki jih je treba
izključiti zaradi šuma. Odgovori v JSON.

Kje stoji pravo

Posebne ureditve umetne inteligence v pravu javnega naročanja ni, ne za naročnike ne za ponudnike. Zakon o javnem naročanju umetne inteligence ne omenja. Uporabljajo se torej obstoječi režimi: temeljna načela javnega naročanja, varstvo osebnih podatkov ter evropska uredba o umetni inteligenci, uredba (EU) 2024/1689, ki je začela veljati 1. avgusta 2024 in se uporablja postopoma.

Objavljene odločitve Državne revizijske komisije o ponudbi, pripravljeni z jezikovnim modelom, doslej nismo zasledili, prav tako v slovenski praksi ni razširjene klavzule, ki bi uporabo umetne inteligence pri pripravi ponudbe prepovedovala. Ker pa naročnik pogoje in zahteve postavlja sam, je edino zanesljivo ravnanje, da navodila ponudnikom preberete tudi s tega vidika, preden odgovorite.

Praktični sklep: umetno inteligenco obravnavajte kot notranje orodje za pisanje, za katerega podjetje ostaja v celoti odgovorno, natanko tako kot za urejevalnik besedil ali za zunanjega svetovalca. Ponudbo podpisuje in zanjo odgovarja ponudnik, ne model.

Scoutee to ločnico upošteva: zbiranje obvestil poteka iz datiranih in strukturiranih virov, model pa nastopi šele nato, za razvrščanje in povzemanje tega, kar je bilo dejansko objavljeno.

Viri

• Zakon o javnem naročanju (ZJN-3), Uradni list RS
• Portal javnih naročil
• Informacijski sistem e-JN
• Državna revizijska komisija
• Uredba (EU) 2024/1689 o umetni inteligenci, EUR-Lex
• Uradni brskalnik CPV, SIMAP
• TED, Uradni list EU, dodatek S