Naročilo z opcijami in fazami
Slovenska ustreznica naročila po tranšah so opcije in fazna izvedba z odložnim pogojem. Kako delujejo, kaj je z odškodnino in na kaj paziti pri ceni.
Posodobljeno 5. september 2026
Francoski model naročila, razdeljenega na trdno in opcijske tranše, v slovenskem pravu nima neposredne ustreznice. Isti cilj naročniki dosežejo z opcijami in s fazno izvedbo: pogodba določi osnovni obseg, ki se izvede zagotovo, in dodatne dele, ki se sprožijo šele, če naročnik to sklene, običajno ob zagotovitvi sredstev. Tako je mogoče celoten projekt oddati v enem postopku, čeprav njegova izvedba do konca še ni zagotovljena.
Kako to deluje
Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) zahteva, da naročnik v ocenjeno vrednost naročila všteje vse opcije in vse morebitne podaljšave. Zato se postopek in prag določita po celotnem obsegu, ne po osnovnem delu: projekt, katerega osnovna faza je skromna, celota pa pri gradnjah presega 5.404.000 EUR brez DDV, gre v postopek nad evropskimi pragovi z objavo v Uradnem listu EU.
Opcije morajo biti opisane v dokumentaciji in v pogodbi: kaj obsegajo, po kakšni ceni, v kakšnem roku jih naročnik lahko sproži in do kdaj. Uveljavijo se z enostransko izjavo naročnika, poslano izvajalcu v pogodbeno določenem roku. Naročniki pogosto uporabijo tudi odložni pogoj, na primer pridobitev sofinanciranja ali sprejetje proračuna: če se pogoj ne uresniči, obveznost ne nastane.
Odškodnina ali plačilo za čakanje nista samodejna. Če ju pogodba ne določa, izvajalec ob nesproženi opciji ne dobi ničesar. Ločen primer je ponovitev podobnih gradenj ali storitev: naročnik jo lahko odda prvotnemu izvajalcu po postopku s pogajanji brez predhodne objave, vendar le, če je bila napovedana v prvotni objavi in všteta v ocenjeno vrednost ter če se odda v zakonsko omejenem obdobju po sklenitvi prvotne pogodbe.
Kaj to pomeni za podjetje
Tako naročilo obeta delo za več let, brez jamstva za dodatne dele. Glavna past je cena: postavljena je ob oddaji ponudbe, opcija pa se lahko sproži leto ali dve pozneje. Klavzula o spremembi cen je zato nujna, sicer inflacija materiala pojé maržo.
Preverite tudi rok, do katerega lahko naročnik opcijo sproži, ali je predvidena odškodnina, če je ne, in ali sme od dodatnega dela preprosto odstopiti. V ponudbenem obrazcu so cene osnovnega dela in vsake opcije prikazane ločeno: poskrbite, da so med seboj skladne, sicer ponudba deluje neuravnoteženo.
Primer
Občina Zelena Loka prenavlja javno razsvetljavo v dvanajstih naseljih. Pogodba obsega osnovni del za 700.000 EUR brez DDV za štiri najnujnejša naselja in dve opciji po 500.000 EUR, vezani na pridobitev sofinanciranja. Skupna vrednost 1.700.000 EUR brez DDV ostaja pod evropskim pragom 5.404.000 EUR za gradnje, zato občina izvede postopek naročila male vrednosti in objavi obvestilo na Portalu javnih naročil. Delo dobi elektroinštalatersko podjetje z dvajsetimi zaposlenimi, prvo opcijo naročnik sproži leto pozneje.
Pogosta vprašanja
Ali naročniku opcije ni treba nikoli sprožiti?
Tako je. K temu ni zavezan. Izvajalca odškoduje le, če je odškodnina dogovorjena v pogodbi.
Ali je ceno opcije mogoče znova določiti?
Ne, razen po dogovorjeni klavzuli o spremembi cen. Sicer velja cena, določena ob sklenitvi pogodbe za celoten obseg.
Kakšna je razlika glede na naročanje z naročilnicami?
Opcije se nanašajo na vnaprej opisane in ovrednotene sklope del. Naročanje z naročilnicami pokriva ponavljajoče se potrebe, katerih količine niso znane.