Naročilo z opcijami in fazami

Slovenski naročniki naročilo pogosto zastavijo v več korakih, z opcijami in s fazno izvedbo: pogodba določi osnovni obseg, ki se izvede zagotovo, in dodatne dele, ki se sprožijo šele, če naročnik to sklene, običajno ob zagotovitvi sredstev. Tako je mogoče celoten projekt oddati v enem postopku, čeprav njegova izvedba do konca še ni zagotovljena.

Kako to deluje

Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) zahteva, da naročnik v ocenjeno vrednost naročila všteje vse opcije in vse morebitne podaljšave. Zato se postopek in prag določita po celotnem obsegu, ne po osnovnem delu: projekt, katerega osnovna faza je skromna, celota pa pri gradnjah presega 5.404.000 EUR brez DDV, gre v postopek nad evropskimi pragovi z objavo v Uradnem listu EU.

Opcije morajo biti opisane v dokumentaciji in v pogodbi: kaj obsegajo, po kakšni ceni, v kakšnem roku jih naročnik lahko sproži in do kdaj. Uveljavijo se z enostransko izjavo naročnika, poslano izvajalcu v pogodbeno določenem roku. Naročniki pogosto uporabijo tudi odložni pogoj, na primer pridobitev sofinanciranja ali sprejetje proračuna: če se pogoj ne uresniči, obveznost ne nastane.

Odškodnina ali plačilo za čakanje nista samodejna. Če ju pogodba ne določa, izvajalec ob nesproženi opciji ne dobi ničesar. Ločen primer je ponovitev podobnih gradenj ali storitev: naročnik jo lahko odda prvotnemu izvajalcu po postopku s pogajanji brez predhodne objave, vendar le, če je bila napovedana v povabilu k sodelovanju za prvotno naročilo in všteta v njegovo ocenjeno vrednost. Na splošnem področju je ta postopek po petem odstavku 46. člena ZJN-3 mogoč le tri leta po oddaji prvotnega javnega naročila.

Kaj to pomeni za podjetje

Tako naročilo obeta delo za več let, brez jamstva za dodatne dele. Glavna past je cena: postavljena je ob oddaji ponudbe, opcija pa se lahko sproži leto ali dve pozneje. Klavzula o spremembi cen je zato nujna, sicer inflacija materiala pojé maržo.

Preverite tudi rok, do katerega lahko naročnik opcijo sproži, ali je predvidena odškodnina, če je ne, in ali sme od dodatnega dela preprosto odstopiti. V ponudbenem obrazcu so cene osnovnega dela in vsake opcije prikazane ločeno: poskrbite, da so med seboj skladne, sicer ponudba deluje neuravnoteženo.

Primer

Občina Zelena Loka prenavlja javno razsvetljavo v dvanajstih naseljih. Pogodba obsega osnovni del za 700.000 EUR brez DDV za štiri najnujnejša naselja in dve opciji po 500.000 EUR, vezani na pridobitev sofinanciranja. Skupna vrednost 1.700.000 EUR brez DDV ostaja pod evropskim pragom 5.404.000 EUR za gradnje, zato občina izvede postopek naročila male vrednosti in objavi obvestilo na Portalu javnih naročil. Delo dobi elektroinštalatersko podjetje z dvajsetimi zaposlenimi, prvo opcijo naročnik sproži leto pozneje.

Pogosta vprašanja

Ali naročniku opcije ni treba nikoli sprožiti?

Tako je. K temu ni zavezan. Izvajalca odškoduje le, če je odškodnina dogovorjena v pogodbi.

Ali je ceno opcije mogoče znova določiti?

Ne, razen po dogovorjeni klavzuli o spremembi cen. Sicer velja cena, določena ob sklenitvi pogodbe za celoten obseg.

Kakšna je razlika glede na naročanje z naročilnicami?

Opcije se nanašajo na vnaprej opisane in ovrednotene sklope del. Naročanje z naročilnicami pokriva ponavljajoče se potrebe, katerih količine niso znane.

Povezani pojmi

• Javno naročilo
• Okvirni sporazum
• Razdelitev na sklope
• Spreminjanje cen med izvedbo
• Ponudbeni obrazec