Splošni pogodbeni pogoji
V Sloveniji ni državnih splošnih pogodbenih pogojev za javna naročila. Kaj to vlogo prevzame, katera pravila veljajo in kaj mora ponudnik prebrati pred oddajo.
Posodobljeno 5. september 2026
Splošni pogodbeni pogoji so vnaprej pripravljena pravila, ki urejajo upravni in finančni del izvajanja pogodbe. V Franciji jih po posameznih vrstah naročil predpiše ministrstvo (CCAG). Slovenija takih državnih vzorčnih pogojev nima: vsak naročnik pravila izvajanja zapiše sam v vzorcu pogodbe in posebnih pogodbenih pogojih razpisne dokumentacije.
Kako poteka
Ker enotnega državnega besedila ni, njegovo vlogo prevzame več virov.
- Obligacijski zakonik ureja splošno pogodbeno pravo: izpolnitev, zamudo, jamstvo za napake, odstop od pogodbe, pogodbeno kazen, zastaranje. Velja tudi tedaj, kadar pogodba o nečem molči.
- Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) določa okvir izvajanja: dopustne spremembe pogodbe med njenim trajanjem, pravila o podizvajalcih in razloge za odstop od pogodbe.
- Predpisi o preprečevanju zamud pri plačilih omejujejo plačilne roke javnih naročnikov in dajejo izvajalcem pravico do zamudnih obresti.
- Pri gradnjah se naročniki pogosto sklicujejo na posebne gradbene uzance, pri večjih infrastrukturnih projektih pa na pogodbene pogoje FIDIC. Uzance in FIDIC veljajo le, če se pogodba nanje izrecno sklicuje.
- Nekateri veliki naročniki, na primer upravljavci infrastrukturnih omrežij, imajo lastne splošne nabavne pogoje, ki jih uporabljajo pri vseh svojih naročilih.
Skupni imenovalec je, da nobeno od teh besedil ni samodejno del pogodbe: velja tisto, na kar se pogodba sklicuje.
Kaj to pomeni za podjetje
Odsotnost enotnega vzorca pomeni, da branja ni mogoče preskočiti. V Franciji ponudnik ve, kaj ga čaka, če pogodba napotuje na znan CCAG, in preveri le odstopanja. V Sloveniji je treba vzorec pogodbe prebrati v celoti pri vsakem postopku, saj se pogoji med naročniki občutno razlikujejo.
Berite ciljno. Preverite plačilni rok, pogodbeno kazen in njeno morebitno zgornjo mejo, zahtevana finančna zavarovanja, pravila prevzema in reklamacije, valorizacijo cen ter razloge za odstop od pogodbe. Kar je strožje od običajne prakse, vključite v ceno.
Vzorca pogodbe pri oddaji ponudbe ni mogoče spreminjati; sprememba ponudbe pomeni njeno nedopustnost. Sporno določilo je treba izpostaviti med postopkom, z vprašanjem prek Portala javnih naročil. Naročniki ob utemeljeni pripombi besedilo pogosto popravijo, saj je odgovor objavljen javno.
Primer
Komunikacijska agencija se prijavi na naročilo za pripravo kampanje regionalne razvojne agencije v vrednosti 180.000 EUR brez DDV. Vzorec pogodbe določa prenos vseh materialnih avtorskih pravic na naročnika, brez omejitve časa in namena. Ker Slovenija nima vzorčnih pogojev za intelektualne storitve, ki bi predvidevali blažjo ureditev, agencija ve, da gradiv ne bo mogla ponovno uporabiti, in to upošteva v ceni.
Pogosta vprašanja
Ali v Sloveniji obstaja ustreznik francoskega CCAG?
Ne. Ni državno predpisanih splošnih pogodbenih pogojev za javna naročila. Njihovo vlogo prevzamejo Obligacijski zakonik, vzorec pogodbe naročnika ter uzance ali pogoji FIDIC, kadar se pogodba nanje sklicuje.
Kaj velja, če pogodba nekega vprašanja ne ureja?
Uporabijo se splošna pravila obligacijskega prava in prisilni predpisi. Zato je smiselno preveriti, ali pogodba ureja podaljšanje rokov, več del in reklamacije.
Ali lahko naročnik po sklenitvi pogodbe pravila spremeni?
Le v okviru sprememb, ki jih dopušča zakon o javnem naročanju, ali na podlagi klavzul, ki so bile predvidene že v razpisni dokumentaciji.