Predplačilo (avans)

Predplačilo, v praksi pogosto imenovano avans, je znesek, ki ga naročnik izplača izvajalcu, preden je delo opravljeno, da lahko ta financira zagon posla: nakup materiala, mobilizacijo ekip, naročila pri dobaviteljih. Pozneje se poračuna z računi za opravljeno delo. V slovenskem javnem sektorju predplačilo ni pravilo, ampak izjema.

Kako to deluje

Predpisi o izvrševanju proračuna predplačila močno omejujejo. Proračunski uporabniki, torej ministrstva, občine in večina javnih zavodov, smejo predplačilo dogovoriti le izjemoma, pod pogoji, ki jih določa zakon o izvrševanju proračuna za posamezno obdobje, in praviloma proti ustreznemu zavarovanju. Zakon o javnem naročanju sam po sebi predplačila ne predpisuje niti ne prepoveduje: če je dopustno, mora biti napovedano v vzorcu pogodbe in posebnih pogojih, ki so del razpisne dokumentacije.

Kadar je predplačilo predvideno, dokumentacija določi njegov odstotek, rok izplačila, način poračunavanja pri naslednjih računih in obvezno zavarovanje, najpogosteje bančno garancijo ali kavcijsko zavarovanje za vrnjeno predplačilo. Ločeno od tega naročniki zahtevajo zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in za odpravo napak v garancijskem roku.

Za financiranje izvedbe je v praksi pomembnejši plačilni rok. Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih plačilne roke javnega sektorja omejuje, v praksi je najpogostejši rok trideset dni od prejema pravilnega e-računa; točen rok je vedno zapisan v vzorcu pogodbe, zato ga preverite tam. Podizvajalci, ki to zahtevajo, so lahko plačani neposredno s strani naročnika.

Kaj to pomeni za podjetje

Ne računajte na predplačilo, dokler ga v dokumentaciji ne preberete. Preverite tri stvari: ali je predvideno, kakšno zavarovanje zahteva in kdaj se poračuna. Bančna garancija ima svojo ceno in bremeni vaš kreditni limit, zato jo vključite v izračun.

Če predplačila ni, poskrbite za likvidnost drugače: dogovorite se za vmesne situacije ali mesečne obračune, natančno spremljajte roke izstavitve računov in zamudne obresti uveljavljajte, kadar so upravičene.

Pri okvirnem sporazumu se plačilni pogoji presojajo po posameznem naročilu, zato preverite, kaj velja za posamezno dobavo ali izvedbo, ne le za sporazum kot celoto.

Primer

Tesarsko podjetje sklene z državnim organom pogodbo za prenovo strehe upravne stavbe v vrednosti 300.000 evrov z DDV, z rokom osmih mesecev. Vzorec pogodbe predplačila ne predvideva, določa pa mesečne začasne situacije in plačilni rok trideset dni. Podjetje zato z dobaviteljem lesa dogovori dobavo v dveh delih, da nakup uskladi s prilivi, in vključi zavarovanje za dobro izvedbo v ponudbeno ceno.

Pogosta vprašanja

Ali lahko predplačilo zahtevam sam?

Zahtevo lahko postavite le, če ga dokumentacija predvideva. Pogojevanje ponudbe s predplačilom, ki ni predvideno, jo naredi nedopustno.

Kdaj se predplačilo izplača?

Po sklenitvi pogodbe in po predložitvi zahtevanega zavarovanja, v roku, ki ga določa pogodba.

Ali je predplačilo isto kot začasna situacija?

Ne. Začasna situacija ali vmesni račun plača že opravljeno delo, predplačilo pa je vnaprejšnje financiranje, ki se pozneje poračuna.

Povezani pojmi

• Zavarovanje za dobro izvedbo
• Vzorec pogodbe in posebni pogoji
• Obrazec ponudbe
• Podizvajalci
• Spreminjanje cen med izvedbo