Posamezno naročilo na podlagi okvirnega sporazuma
Posamezno naročilo na podlagi okvirnega sporazuma se odda njegovim strankam, pogosto po odpiranju konkurence. Kako poteka, kakšni so roki in kaj to pomeni za manjše podjetje.
Posodobljeno 5. september 2026
Posamezno naročilo na podlagi okvirnega sporazuma je konkretno naročilo, ki ga naročnik odda med veljavnostjo sporazuma, za potrebo, ki se pojavi v tem obdobju. Če ima sporazum več strank in ne določa vseh pogojev izvedbe, se naročilo odda šele po ponovnem odpiranju konkurence med njimi, torej v zaprtem krogu podjetij, ki so sporazum podpisala.
Kako deluje
Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) obravnava okvirni sporazum kot dogovor, ki vnaprej postavi okvir: predmet, najvišjo vrednost, trajanje, cene ali njihove zgornje meje in pravila za oddajo posameznih naročil. Sam sporazum praviloma ne pomeni obveznosti, da naročnik nekaj kupi; obveznost nastane šele s posameznim naročilom.
Če sporazum vsebuje vse pogoje izvedbe in objektivna pravila za izbiro izvajalca, naročnik odda naročilo neposredno, brez nove ponudbe. Če je del pogojev ostal odprt, naročnik pisno povabi vse stranke sporazuma, ki lahko izvedejo predmet naročila, določi primeren rok za predložitev ponudb, ponudbe odpre šele po njegovem izteku in jih oceni po merilih iz sporazuma, po potrebi natančneje določenih za konkretno potrebo. Novo obvestilo o naročilu se pri tem ne objavi.
Pogajanja so mogoča le, če jih je naročnik predvidel v sporazumu ali v povabilu. Novih dokazil o izpolnjevanju pogojev naročnik običajno ne zahteva, ker jih ima iz prvotnega postopka. Posamezna naročila se oddajo do izteka sporazuma, njihova izvedba pa se lahko konča pozneje, če to izhaja iz predmeta. Skupna vrednost oddanih naročil ne sme preseči najvišje vrednosti sporazuma.
Kaj to pomeni za podjetje
Za stranko sporazuma je vsako odpiranje konkurence nova tekma, le da poteka v ozkem krogu in po znanih pravilih. Odloča odzivnost: roki so pogosto kratki, od nekaj dni do nekaj tednov, ponavljajoče se neodzivanje pa naročnik opazi.
Splača se urediti notranje spremljanje povabil, ki prihajajo prek elektronskega okolja naročnika ali po elektronski pošti, pripraviti vzorčne dele ponudbe in voditi evidenco rezultatov, da lahko sproti prilagajate cenovno strategijo. Podjetje, ki ni stranka sporazuma, do teh naročil sploh ne pride: odločilni trenutek je oddaja ponudbe za sam okvirni sporazum, po potrebi tudi le za en sklop.
Primer
Občina Bela Loka ima sklenjen okvirni sporazum za projektiranje cestne infrastrukture s štirimi projektantskimi podjetji, z najvišjo vrednostjo 1.000.000 eurov brez DDV za štiri leta. Za ureditev enega križišča odpre konkurenco za naročilo, ocenjeno na 60.000 eurov brez DDV: vsi štirje prejmejo projektno nalogo in imajo petnajst dni za ponudbo, izbrano pa je šestčlansko podjetje, ki prepriča z metodologijo in ponujenim rokom izvedbe.
Pogosta vprašanja
Ali se posamezno naročilo objavi na portalu?
Ne. Odpiranje konkurence je namenjeno le strankam sporazuma in poteka z neposrednim povabilom. Javno se objavita sam okvirni sporazum in podatek o oddanih naročilih.
Ali se mora stranka odzvati na vsako povabilo?
Zakon tega ne zahteva, lahko pa to določa sam sporazum, tudi s pogodbenimi kaznimi. Njegovo besedilo preberite, preden ga podpišete.
V čem je razlika glede na neposredno oddajo?
Če sporazum vsebuje vse pogoje izvedbe in objektivna pravila izbire, naročnik odda naročilo brez nove ponudbe. Odpiranje konkurence se uporabi takrat, ko je del pogojev ostal odprt.